Pravnik in univ. prof. dr. Jožef Krajnc je bil (poleg Tomaža Dolinarja) najpomembnejši slovenski jurist evropskega slovesa v 19. stoletju. Rojen je bil na Strževi domačiji v Škalah. Po začetnem šolanju v Škalah je kot nadarjeni dvanajstletni učenec izobraževanje nadaljeval v tretjem razredu normalke v Celju, kjer je končal tudi gimnazijo. Pravo je študiral v Gradcu, kjer je bil 1849 promoviran v doktorja prava, istega leta je na graški univerzi postal tudi zasebni docent civilnega prava v slovenskem jeziku. Njegova akademska kariera in tudi nasploh predavanja v slovenščini na tamkajšnji univerzi sta bila začasno končana z nastopom absolutizma 1854, vendar je čez čas dobil mesto prof. civilnega, trgovinskega in meničnega prava na pravni akademiji v Sibinju na Sedmograškem, kjer je deloval 16 let. Od tod je po imenovanju za prof. avstrijskega civilnega prava v Innsbrucku po dveh semestrih prišel na praško univerzo, kjer je imel do smrti predavanja iz avstrijskega civilnega in rudarskega prava.

Krajnc je zasnoval moderni sistem avstrijskega civilnega prava, pri čemer je postavil temelj znanstvene in sistematične obdelave občega državljanskega zakonika. Po smrti je rokopis njegovega sistema priredil in objavil prijatelj in znanstveni sodelavec Leopold Pfaff. Ta sistem je imel kot prvo in najboljše delo te vrste velik ugled in je nazadnje kot Krajnc-Pffaf-Ehrenzweig pomenil eno glavnih sredstev pri znanstveni in praktični obravnavi avstrijskega civilnega prava. Med kratko politično dejavnostjo je bil med 1848 in 1849 poslanec za slovenjgraški okraj v dunajskem državnem zboru. Skupaj z dr. Kavčičem je bil najaktivnejši in tudi najnaprednejši slovenski poslanec. Najpomembnejše je bilo Krajnčevo zavzemanje za program Zedinjene Slovenije, pri čemer se je med drugim zavzemal tudi za enakopravnost slovenskega jezika v šolah in na sodiščih. Najbolj odmevno je bilo njegovo glasovanje, predvsem pa zavzemanje za takojšnjo uresničitev sklepa dunajskega parlamenta o odpravi podložništva. Po ukinitvi državnega zbora se je Krajnc prenehal politično udejstvovati. Zaradi svojih političnih stališč pa je imel kasneje precej težav v akademski karieri. Tako je bila med drugim zavrnjena njegova prošnja za profesuro na graški univerzi.   

• Slovenski biografski leksikon, Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1933, str. 547−550.
• Dr. Josip Kranjec, Slovan, 1885, št. 19, 20, 22, 23 in 24.
• Jožef Krajnc, Jurisprudentia.net, http://www.jurisprudentia.net/index.php?option=com_content&task=view&id=524&Itemid=42

http://www.knjiznica-velenje.si/filelib/2010-knjiznica/domoznanstvo/neznane_osebnosti_iz_poreja_pake/jozef_krajnc/krajnc1silvo.pdf

http://www.knjiznica-velenje.si/filelib/2010-knjiznica/domoznanstvo/neznane_osebnosti_iz_poreja_pake/jozef_krajnc/krajnc2silvo.pdf

http://www.knjiznica-velenje.si/filelib/2010-knjiznica/domoznanstvo/neznane_osebnosti_iz_poreja_pake/jozef_krajnc/krajnc3silvo.pdf

http://www.knjiznica-velenje.si/filelib/2010-knjiznica/domoznanstvo/neznane_osebnosti_iz_poreja_pake/jozef_krajnc/krajnc4silvo.pdf