Že pred vojno je bil član KP. Kot član šaleške partizanske skupine je septembra 1941 pri domačiji svojega polbrata v Škalskih Cirkovcah postavil prvi partizanski sanitetni objekt v Sloveniji. Po napadu na Šoštanj se je pridružil Štajerskemu partizanskemu bataljonu kot zdravnik, bil 11. septembra 1942 imenovan za političnega komisarja Savinjskega bataljona ter 1944 kot načelnik tričlanske komisije za agitacijo in propagando šaleško-mislinjskega okrožja blizu zemljanke iz leta 1941 organiziral tehniko Skovik. Obiskoval je partijsko šolo in nato do konca vojne opravljal naloge sekretarja šoštanjskega okraja OF in nato še kamniškega. Po vojni je nadaljeval prekinjeni študij medicine in postal zdravnik.