Izučil se je za trgovca (po OŠ je bil najprej trgovski vajenec v Radljah ob Dravi, kot trgovski pomočnik pa je delal v Poljčanah) in se leta 1919 iz Sladkega vrha, kjer je imel trgovino, preselil v Velenje v Staro vas. Skupaj s sodelavci je ustanovil in predsedoval Kmetijski podružnici, bil je dolgoletni predsednik Rdečega križa, katerega član je bil od same ustanovitve, ter funkcionar velenjskega Sokola. V letih 1920−1922 je bil izvoljen za načelnika velenjskega gasilskega društva. Že pred vojno je politično deloval in bil kot član Slovenske ljudske stranke za okraj Slovenj Gradec leta 1927 izvoljen za poslanca prve mariborske oblastne skupščine. Sodeloval je tudi na zadnjih volitvah v narodno skupščino leta 1938 in kljub temu, da so ga podpirali tudi komunisti, neuspešno nastopil na opozicijski Mačkovi listi za slovenjegraški okraj. Je pa dobil največ glasov v velenjski občini. Kot eden od treh Šalečanov je podpisal tudi proglas gibanja ljudske fronte oz. Zveze delovnega ljudstva Slovenije (poleg komunistov Leopolda Kališnika in Franca Skornška).

Osvobodilnemu gibanju se je pridružil takoj po okupatorjevem prihodu. Podpiral je prve borce in se udeleževal ilegalnih sestankov. Nemci so ga zaprli že decembra 1941, vendar so ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustili, vnovič pa so ga zaprli maja 1942 in ustrelili v Mariboru 8. junija 1942.

• odkritje spominske plošče na stavbi nekdanje Blatnikove trgovine (ob prazniku KS Stara vas) 29. aprila leta 1983 
• že prej je po njem dobila ime ena od cest v Stari vasi