Strokovno se je izobraževal v Padovi in na Dunaju. V Šoštanj se je priselil pred letom 1839 in imel tu zdravniško prakso. Kasneje ga kot kirurga srečamo v Mariboru. Zanimal se je za tedaj moderno in deloma paramedicinsko vedo, brownianizem, hemopatijo, živalski magnetizem, mesmerizem. Bil je član mariborske čitalnice, katere pobudnik in ustanovitelj je bil njegov zet Janko Sernec st. V Šoštanju rojeni sin Gvidon je prevzel odvetniško pisarno v Brežicah in postal prvi slovenski župan v Brežicah.

• Franjo Baš, geslo Gvidon Srebre, Slovenski biografski leksikon III, Ljubljana 1960−1971, str. 429.
• Eman Pertl, Prvi slovenski zdravniki v Mariboru, v: Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 5-6, Ljubljana: Slovenska matica, 1981, str. 112−115.