Pred 2. svetovno vojno se je izučil za mizarja, a ga je življenjska pot kasneje vodila v druge vode. V letih  pred vojno je delal v Tekstilni tovarni v Preboldu, kjer se je srečal z bojem delavcev za njihove osnovne socialne pravice, in se v ta boj tudi aktivno vključil. Še bolj ga je socialna žilica zasvojila, ko se je zaposlil v galvanizerski delavnici v Ljubljani, kjer se je leta 1941 vključil v Komunistično partijo Slovenije. Po okupaciji Slovenije 1941 se je takoj priključil odporniškemu gibanju; najprej v Ljubljani, nato pa vse do konca vojne je v glavnem deloval na Štajerskem, kjer je organiziral partizanske tehnike in skrbel za njihovo nemoteno delovanje. Po koncu vojne je najprej opravljal nekatere delovne dolžnosti v Celju, 1. februarja 1949 pa je postal pomočnik direktorja Generalne direkcije za rudarstvo LR Slovenije v Ljubljani.
Po direktivi je 5. decembra 1950 postal direktor Rudnika lignita Velenje. V času njegovega vodenja rudnika se je začela preobrazba Velenja iz obrobnega trga v sodobno mesto, namenjeno delovnim ljudem - rudarjem, takrat enemu najtežjih poklicev. Žgank je uveljavil svoje prepričanje, da imajo delavci pravico do sončnih in prostornih stanovanj, pa tudi do vseh drugih servisov, ki so že bili na voljo ali pa jih je bilo treba šele razviti in ponuditi.Milijoni udarniških ur, številne neprespane noči, mnoga zagovarjanja pri vrhovih politike v Ljubljani in Beogradu, pa seveda veliko volje, truda, poguma in energije je vzidano v temelje stavb, ki tvorijo novo mesto Velenje. Petnajst let je bil direktor Rudnika lignita Velenje (v tem času je nastalo jedro nastajajočega mesta), nato tudi dva mandata velenjski župan (od 1969 do 1978), v letih 1978−1980 je bil direktor Zavoda za urbanizem, na koncu je bil še deset let predsednik območne organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOV v Velenju. V Velenje je pomagal pritegniti Gorenje, sodeloval je pri ustanavljanju številnih drugih podjetij, poleg tega pa poskrbel, da so v Velenju in okolici zgradili veliko šol, športnih in kulturnih objektov itd. Bil je ključna osebnost  med ustanovitelji in graditelji novega mesta Velenja, pod njegovim vodstvom se je premogovnik razvil v enega največjih in najsodobejših v nekdanji državi.

Za svoje delo je dobil številna odlikovanja in priznanja.

• partizanska spomenica 1941
• red republike z zlatim vencem
• zlata plaketa Zveze združenj borcev NOB
• častni občan Mestne občine Velenje (8. 10. 1984)

• Arhiv Muzeja Velenje. Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 2001