Izhaja iz ene najstarejših in najvplivnejših koroških grofovskih rodbin s sedežem na gradu Vovbre (Heunburg pri Velikovcu). Njeni člani so v 13. stoletju povečevali svoj vpliv tudi na štajerskih tleh. Skupaj z očetom Ulrikom (umrl 1308) sta v drugi polovici 13. in začetku 14. stoletja oblikovala in usmerjala zgodovinski razvoj Šaleške doline, kjer so si Vovbržani v letih od 1268 do 1286, potem ko postanejo tudi gornjegrajski odvetniki, pridobili v posest gospoščino Šoštanj in naselju pod njim podelili status trga.

Medtem ko so na zahodnem delu doline pridobili v fevd še šentpavelsko posest gradu Forhtenek, pa sta bila na vzhodnem delu v njihovi lasti gradova Turn in Ekenštajn. Leta 1288 so pridobili tudi odvetništvo nad škalsko cerkvijo.

Z njegovo smrtjo leta 1322 je rodbina po moški liniji izumrla.

Tone Ravnikar, Vzhodna polovica Šaleške doline v srednjem veku, v: Velenje. Razprave o zgodovini mesta in okolice, Velenje: Mestna občina, 1999, str. 181−185.